»Pišem iz dneva v dan, toda kaj pišem?«

»trenutno ne vem kaj naj bi počel / zato pišem poezijo / ali vsaj mislim // da je to, kar bo napisano / poezija.«

»Preberite, kaj piše.«

»ki analizirajo, o čem govorimo, ko pišemo (ali ne pišemo) o temah LGBTQ+ za mlade«

»Piši, ti samo piši, kaj vse si pokradel na begu, kje vse si vlamljal, vse napiši!«

»Pišem o teh razmerah, ker želim pisati o človeških interakcijah in ... kaj prestanejo ljudje, ko rekonstruirajo življenja.«

»Ljudje so se prebudili, nismo več otroci, znamo pisati in brati, nihče nam ne bo govoril, kaj naj naredimo«

»Nikoli nisem vedel, kdaj naj bi se kakšna preiskava zgodila, nikoli nisem z nikomer o tem govoril, kaj šele da bi nekomu pošiljal kakšna sporočila ali kaj podobnega, kjer bi pisal o tem, da naj bi se preiskave zgodile. Torej to je popolna laž in jo kategorično zanikam.«

»Nikoli nisem vedel, kdaj naj bi se kakšna preiskava zgodila, nikoli nisem z nikomer o tem govoril, kaj šele da bi nekomu pošiljal kakšna sporočila ali kaj podobnega, kjer bi pisal o tem, da naj bi se preiskave zgodile. Torej to je popolna laž in jo kategorično zanikam.«